Predavanje prof. dr. Petzolda : „ New Nature Therapy“, 30.1.2015

(Power Point predstavitev)


Terapija s pomočjo narave
pokrajina, gozd, vrtnarjenje, pohodništvo, življenje v divjini, voda

Green Exercices, Green Powertraining, Green Meditation



Ekološki imperativ

Ravnaj tako, da zaradi svojega načina življenja ne boš ogrožal biosfere. S pomočjo zavedanja okolja in kompleksne pazljivosti bodi pozoren na škodljivo vedenje, ki lahko ogroža nadaljnji obstoj življenja in funkcijo ekosistemov na Zemlji. Vključi se tam, kjer opaziš takšno vedenje ljudi v noosferi (= sfera človekovih misli) in raziskuj, kako ga lahko preprečiš. Neguj način življenja, ki bo v skladu s filozofijo narave (= ekozofija), varuj in ščiti naravo!“

(Petzold, Orth-Petzold, Orth 2013,60).


Integrativna terapija s pomočjo vrtnarjenja (IGT – Integrative Gartentherapie)

Integrativna terapija s pomočjo vrtnarjenja (IGT)kot ena izmed metod v pristopu ITuporablja človekovo telesno sposobnost zaznavanja in izražanja ter njegovo evolucijsko-biološko naravnanost na naravne kontekste, kot so vrtovi, pokrajine, da bi s pomočjo raznovrstnih senzornih stimulacij telesa „z vsemi čuti“ človeka nagovorila in mu odprla široke možnosti  izražanja s pomočjo rastlin, grmovnic, zemlje, rož, sadja, itd. Na ta način lahko človek s kopanjem, grabljenjem, sejanjem in sajenjem, urejanjem gredic itd. razvija svojo ustvarjalnost in izkusi svobodo, ki jo lahko kokreativno in kooperativno oblikuje z drugimi ljudmi. Vrt postane prostor ustvarjanja, postane življenjski prostor.

To človeku omogoča – tako klientu kot pacientu – da s pomočjo IGT na vrtu dobi stik z naravo in  živimi bitji, kar mu po drugi strani odpira dostop do vsega živega in s tem tudi do njegovih notranjih življenjskih virov. V kontaktu z drugimi ljudmi, z rastlinami in živalmi lahko premaga osamljenost, preseže strahove, pritiske, pobitost in razvije svojo edinstveno osebnost. Človek lahko v kontaktu z naravo, v doživljanju pokrajine, v odnosu z živalmi in pri vrtnarjenju, oziroma s kombinacijo vsega tega, najde sebe in odkriva lepoto, povezanost in začuti „veselje do življenja“ - izkušnje, ki mu odpirajo „veselje s samim sabo“ in „veselje s soljudmi“ (prim. Petzold, Orth, Sieper 2008b).


Integrativna terapija s pomočjo vrtnarjenja in pokrajine

Integrativna terapija z vrtnarjenjem in pokrajino“ (imenovana IGLT) je na podlagi pristopa IT (integrativne terapije) izpeljana kot multimetodična, biopsihosocioekološka podlagaza obravnavo ali dodatno obravnavo ljudi vseh starosti.  Pri različnih psihičnih, psihosomatskih ali psihosocialnih motnjah se uporablja metode terapije z vrtnarjenjem/ pokrajino, to pomeni terapijo s pomočjo praktičnih aktivnosti na vrtu ter z možnostjo doživljanja narave.


IGT sicer obsega tudi salutogeno podpiranje zdravega načina vedenja in razvoj osebnosti na področjih pomoči prizadetim osebam, rehabilitacije, socialne pedagogike, zdravstvene vzgoje in drugih. Možnosti vključevanja IGLT pri tem spremljajo strokovni pripomočki terapije, treninga in/ali spodbujanja, v kontekstu vrtnarskega ali pokrajinskega setinga in izkustvenega prostora s pomočjo multisenzoričnega doživljanja narave (receptivna modaliteta)in konkretna multiekspresivna dejavnost (aktivna modaliteta): na vrtu pri ukvarjanju z rastlinami, drevesi, grmovjem, prstjo, z materiali, s kamni, orodji itd. kot „materialnimi mediji“, a tudi z listi in rožami kot „kreativnimi mediji“ -vedno v socialni komunikaciji in sodelovanju z ostalimi ljudmi, ki vrtnarijo (terapevti, člani skupine, projektnimi teami npr. pri terapiji s pomočjo živali).


Metodika IGT in IGLT

K metodičnim pristopom IGT/IGLT prištevamo npr. aktivacijo doživljanja, multiplo stimulacijo, multisenzorično izkušnjo, psihofizično sprostitev, razvijanje telesne kondicije, trening socialno-komunikacijskih veščin, kreativno oblikovanje uporabnih izdelkov. Obstajajo tudi drugi metodični načini, npr. estetske in meditativne izkušnje ter pozornost, ki omogočajo pospešitev procesov zdravljenja, ozdravitve in osebnostnega razvoja pri pacientih in klientih skupaj s terapevtskimi in suportivnimi programi v institucijah ali v zasebni praksi v diadni ali skupinski obravnavi. Zaznavanje samega sebe in drugih ter zaznavanje narave, dinamična sposobnost regulacije, sposobnost reševanja problemov in praktično obvladovanje vsakodnevnega življenja, zdravje in dobro počutje, zmožnost koncentracije in emocionalna ter duševna svežina itd. postanejo z IGT in IGLT in podobnih metod, kot npr. „green exercices“, „nature therapy“ itd. dolgoročna opora pri otrocih, mladostnikih, odraslih in starih ljudeh.


Človek kot „informiran telesni subjekt“ - postavljen (embedded) v življenjski svet in informiran s pomočjo zaznavanja in njegovih zapisov v „telesnem spominu“ - ima možnost, da s pomočjo IGT ponovno in na nov način uporabi potenciale svoje evolucijsko biološke opremljenosti: da raznovrstnost sveta, njegove spodbude in zdravilnost sprejme, jih utelesi (embody) in z vzpostavljanjem novih nevronskih povezav ter kognitivnih, emocionalnih ter volitivnih shem in stilov spremeni disfunkcionalne vzorce doživljanja in vedenja. V IGT/IGLT so stališča znanstvenih spoznanj in raziskovanj s področja naravoslovja in družboslovja v teoriji in praksi organsko povezana in naučena v smislu integrativnega pristopa (prim. Petzold, Orth, Sieper 2008b).


Integrativna terapija s pomočjo živali

Integrativna terapija s pomočjo živali (ITT), je teoretično in empirično utemeljena metoda obravnave in razvoja, ki jo prištevamo med tako imenovane „terapije s pomočjo narave“.Na osnovi „integrativne terapije“ kot biopsihosocioekološkega pristopa se razvija in raziskuje s pomočjo konceptualno utemeljenih, specifičnih odnosov z živalmi (npr. psi, konji, lamami, malimi živalmi) in v danem mikro- in mezoekološkem kontekstu (npr. hlev, prostor, travnik, gozd, pokrajina) zdravilne in razvojne procese s pomočjo moralno neoporečnega, trdnega terapevtskega ali agogičnega odnosa.


ITT uporabljajo terapevtsko in/ali agogično specializirano usposobljeni strokovnjaki pri pacientih in klientih v okvirih psihoterapevtskih, psihiatričnih, rehabilitacijsko medicinskih, zdravstveno pedagoških ukrepih, a tudi v andragogiki. Pri tem so uporabljeni evolucijsko psihološko oziroma evolucijsko biološko in etološko utemeljeni koncepti na psihofiziološkem, psihološkem in psihosocialnem nivoju za odnos človek-žival, da bi na osnovi alternativnih in/ali korektivnih izkušenj konstruktivno vplivali na kognitivno, emocionalno in senzomotorično vedenje pri splošnih ali specifičnih motnjah.